Spoštovanje do samega sebe je pot, ki nas ozavešča in spreminja na poti vase, v svojo neskončnost naših občutkov o sebi. Ko sebe cenimo bolj kot karkoli, smo na poti ozaveščanja svojega sprejemanja samega sebe na poti v svojo notranjost, ki nas oddaljuje od zunanjih dražljajev, ki subjektivno vplivajo na nas. Naš nagon nam pravi, da je sprejemanje samega sebe najvišji ideal sprejemanja sveta kot nedeljiv del celote, ki nas ozavešča o naši majhnosti, kadar ne poslušamo samega sebe. Ko se zazremo vase, spreminjamo svet na svojem mikro nivoju spreminjanja samega sebe, skozi ozaveščanje in sprejemanje samega sebe, na poti do sprememb, ki nas delajo pomembne na naši poti sprejemanja vseh zakonov, ki vladajo na Zemlji in vesolju.
Bog nam pošilja preizkušnje v zavesti nas samih, saj nam daje pomembnost na ozaveščanju vseh sprememb, ki nas vodijo po poti ozaveščanja Boga v nas samih. Če se oddaljimo od bistva našega bivanja, se spremenimo v svoji zavesti in najdemo pot v napačno smer sprejemanja samega sebe kot del, ki ne spada v celoto Božje poti v nas samih. Božja pot sveti za vse, ki se spreminjajo iz dneva v dan, iščejo ljubezen v tako majhnih stvareh, ki se nam včasih zdijo nepomembne, a prava ljubezen se deli na nešteto delčkov samega sebe v vsem, v čemer začutimo svojo povezanost.
Ko se ločujemo od drugih in s tem od samega sebe, je edina prava pot k sebi, sprejemanje našega napuha kot neločljiv del celote, ki nas za vedno loči od Boga v vsakem izmed nas in s tem ljubezni do samega sebe, kakor do vseh živih bitij. Bog nam kaže pot, kako se otresti napuha v nas samih, nam daje bistvo življenja v vsakdanjih delčkih sreče, ki nas peljejo na pot bogastva Božje zavesti v nas samih. Ko ne sprejemamo vseh posebnosti v naši okolici, se ločimo od bistva sprejemanja samega sebe kot dela celote, ki mu pripadamo vsi, ki se čutimo pomembne v ustvarjanju višje duhovne zavesti in spreminjanju sveta skozi najmanjše delčke narave, ki se ozaveščajo za nas in nam dajejo najpomembnejši del Boga v nas samih, kot jedro naše trdnosti, notranje stabilnosti in miru, ki je nujno potreben za ozaveščanje Božje poti, ki sveti v naših srcih kot nepremagljiva trdnjava. Trdnjava Božje modrosti, ki nam daje pogum in moč na naši poti premagovanja vsakdanjih ovir, ki nam jih Bog pošilja v želji po naših spremembah v nas samih in nam tako daje veljavo spreminjanja sebe na poti do ljubezni v nas samih.
Ko sprejemamo ljubezen v nas samih, je ljubezen trden temelj naše zavesti, ki nas popelje v Božji objem zavesti spreminjanja sveta v svojem notranjem bistvu notranje zavesti, ki se razdaja za Božji blagor v nas samih. Potrudimo se razumeti in sprejeti naš namen sprejemanja Boga vase, kot delček, ki nam daje veljavo na poti ozaveščanja Božje ljubezni v nas samih in nas popelje na pot radosti našega življenja in strmenja k popolnosti nas samih, v svojem bistvu pomoči sebi in drugim, ki nam lahko s svojo hvaležnostjo odprejo vrata Božje slave na poti do luči nove ureditve in Božjega sprejemanja nas samih kot hvaležne prinašalce ljubezni v naš dom narodne zavesti spreminjanja sveta na bolje.
Ko se trudimo brez uspeha spreminjati svet, brez notranje podpore, se nam zapirajo vrata, ki vodijo na pot svetlobe spreminjanja ureditve, ki nam ni povšeči, saj je blagor le v trdnosti notranje zavesti, ki se razdaja za našo pot v boljšo prihodnost.
