Ko se zazremo vase, v svojo notranjo podobo, uzremo ogledalo naših dotedanjih izkušenj in spoznanj. Spoznanje je pot, ki nas osvobaja vseh starih prepričanj in nam odpira pot v boljši jutri.
Ko se odpiramo vase, v svojo notranjost, zunanjost ni več tako pomembna in nas stvari na nas samih ne motijo več v taki meri kot prej. Če nismo zadovoljni s svojim izgledom, spoznamo, da je izgled le lupina, žlahtnost pa nam daje naša notranjost. Obrnimo se vase, v svojo notranjo lepoto in v sebi najdimo vse, kar smo do tedaj neuspešno iskali zunaj sebe, saj nas naše zavedanje privede do najvišjih odkritij samega sebe, do samospoznanja naše notranje moči in spreobrnitve na bolje na vseh tistih področjih, kjer si želimo spremembe v nas samih. Ko se zapiramo vase in bežimo pred težavami, je to pot, ki nas oddaljuje od našega bistva, saj je v medsebojni pomoči pravo razživetje naše notranje moči in vrline biti dober in nekomu pomagati, ko nas res potrebuje. Ne vsiljujmo svoje pomoči, saj nas potem ne cenijo dovolj, potrudimo se biti dobri, ko nas vsi zapustijo, v svoji notranji veri v samospoznanje v tišini in miru.
Ko se zagledamo vase, v svojo notranjost, takrat se nam bliža trenutek naše resnice, ki nas je preganjala že dolgo, a smo jo tlačili vase oz. v sebi in ji nismo pustili na dan, kajti sprejemanje samega sebe je težka pot, ki pa nam zapira vrata napuha in nas oddaljuje od ošabnosti, ko se ne sprejemamo v svoji podobi. Naša notranja podoba je pot do ustvarjenja vseh naših upanj in pričakovanj, saj ko se zazremo vase in v sebi najdemo vso notranjo moč, ki je potrebna, da ustvarimo vse naše cilje in poti se odpirajo kar same, saj smo vase, v svoj svet pritegnili pozornost, ki nam odpira tista vrata, ki so bila do tedaj zaprta zaradi našega nezaupanja vase. Ko se odločimo, da nam bo v našem življenju uspelo ustvariti vse notranje želje, takrat nam bo notranja moč, ki je del naše samozavesti, odprla nove poti, kjer bomo srečevali samo take ljudi, ki nam bodo odprli nova spoznanja o samem sebi in nam pomagali najti pot do notranje uravnovešenosti. Ko se ne sprejemamo v notranji podobi oz. je ne prepoznamo kot naše bistvo in jedro, se zunanja podoba odmika našim željam.
Počutimo se domače v svojem telesu, drugega nimamo, potrudimo se, da nam bo le-to optimalno služilo, saj je v notranji moči tudi spoznanje našega bivanja v trenutnih razmerah tako, kot je optimalno za naše telo. Telo nam na nešteto načinov sporoča, s čim ga obremenjujemo, a ne poslušamo, dokler nismo obrnjeni vase. Tudi naše misli in strahovi obremenjujejo naše telo, če niso poslani iz našega srca, bistva našega jedra. Jedro se spreminja iz dneva v dan, če se ne postavimo na pravo pot, pot notranje moči in samospoznanja našega jedra, bistva, za katerega živimo in se odpiramo notranji lepoti življenja. Življenje samo nas postavlja na pot sprememb in nam odpira nova vrata, samo če ne zaviramo svojega napredka na konzervativen način sprejemanja samega sebe, ločenega od celote, saj bistvo je v sodelovanju, ne v manipulacijah in notranjemu nemiru.
Spreobrnimo se v notranji podobi, ki nas bogati na poti vase in nam daje moč upreti se vsakodnevnim skušnjavam, ki preverjajo našo samozavest. Odprimo se ljubezni, ki izvira iz nas samih, ne dušimo je, ampak jo sprejmimo kot nekaj dobrega, kar nas osvobaja stare navlake v naši notranjosti, s katero smo prekrili naše jedro. Naše jedro je naše bistvo bivanja samega, prava pot v odprtju notranjih potencialov, ki so nam dani od Boga, da se sprejmemo v svoji podobi. Vsak si odpira vrata notranjega poguma in notranje moči, ki nas osvobaja vsega, kar nočemo več biti.
Biti ali ne biti to, kar smo, ni samo filozofsko vprašanje. Ljubezen do samega sebe nas postavlja na tisto pot, da postanemo to, kar smo, in se odločimo v svoji notranjosti, da poti nazaj več ni. Stare stvari nas vračajo na staro pot, notranja ljubezen pa odpira tista vrata, ki si jih želimo v svojem srcu, in v sebi najti pot notranjega razuma, ki nas bogati iz dneva v dan, na poti našega notranjega poguma. Ne ozirajte se nazaj, tam so izkušnje preteklosti, ki so že našle mesto v našem sprejemanju, odprite se novim izkušnjam in preizkušnjam, ki bogatijo naš notranji mir in nas ločujejo od preteklosti. Ta lahko živi edino v našem spominu, ko je to potrebno, da ne ponavljamo več napak, ki nas vračajo na staro pot oz. stari način življenja, ki pa smo ga že prerasli s svojo novo notranjo podobo in samopodobo novega dne.
