Ko se otrok spočne, prebiva v maminem trebuhu toliko časa, da je duša pripravljena na inkarnacijo. Ta proces je različno dolg pri različnih otrocih, saj vsakdo dobi poslanstvo že preden se rodi. Duša je določena po Božji volji in predstavlja opredmetenje Božjega življenja v vsakem posamezniku. Duša se šola po več stopnjah in ravno tukaj pride do razlik med tako imenovanimi indigo, kristalnimi, mavričnimi in ostalimi otroci.
Preden se rodimo, se duša šola na več nivojih, predvsem na tistih področjih, kjer bo njeno poslanstvo v tem življenju. Skrivaj tudi opazuje svoje starše, njihove navade in razvade, da ve v kakšno okolje se podaja. Nobeno življenje ni enostavno, saj prinaša kup zank in neznank, a ko se duša pouči o vsem kar jo lahko čaka, je pripravljena za inkarnacijo oz. zemeljsko življenje.
Šolanja so različna. Duša, ki potrebuje ljubezen za svoje spočetje, se preda občutkom stvarstva, najde pot in simbiozo v delu na sebi, samosprejemanju in notranjemu miru. Notranji mir za dušo je, ko uresniči svoje poslanstvo in se preda občutkom notranje stvaritve. Če se uzremo vase in v sebi iščemo popolnost, smo že na poti odkrivanja samega sebe.
Kako duša prepozna svoje poslanstvo? Po zapisih v notranjem jedru, ki ga sabo nosi vsaka duša in se nahaja v človeški avri. Avra je odsev naše notranje energije v zunanji svet in nas opisuje navzven, kakšni smo v resnici. Seveda marsikdo izenačuje notranji mir s svojim poslanstvom, a poslanstvo ni nekaj enostavnega. Poslanstvo je uresničenje vseh notranjih nalog, ki jih duša v zapisih prinaša sabo.
Duša se prepozna kot delček popolnosti, ko je popolna tudi sama in to popolnost že pred rojstvom ustvarja v svojih notranjih zapisih. Prepozna se kot Božje bitje, ko je eno s samo seboj in prepozna to inkarnacijo kot Božjo popolnost, notranji mir in utelešenje Božje energije ter izlitje te energije v vsakega posameznika.
Kako se indigo in ostali otroci razlikujejo med seboj? Prepoznate jih po duši, poslanstvu in notranjemu miru.
Obstajajo štirje svetovi šolanja duš, preden se inkarnirajo na zemljo. Ti svetovi so ljubezen, radost, svetloba in čistost. Duša sama izbere kateri svet si želi nositi v svojih zapisih, a morajo biti taki, da uresničujejo Božjo voljo. Prepoznajo se v zapisih in nosijo notranje jedro k popolnosti stvaritve samega sebe. Indigo otroci se imajo možnost prepoznati kot Božje bitje že v začetku inkarnacije, saj nosijo zapise vesolja, ki jih prepoznamo kot popolnost notranjega miru in notranje popolnosti.
Šolanje poteka na več nivojih. Duša najprej izbere kateri nivo hoče najprej predelati, saj ti nivoji se delijo na več podnivojev in le izbor duše je tisti, ki prepozna katere lastnosti in značilnosti potrebuje za bivanje na zemlji, da uresniči poslanstvo v svojih zapisih. Življenje ni enostavno, saj duša rabi moč in pogum, da se poda novim izkušnjam nasproti. Človeške lastnosti se včasih zrcalijo v napačnih korakih, ki jih delamo hote ali nehote, a pota duše so včasih drugačna, kot jih izbere srce posameznika.
Duša stremi k popolnosti in enosti s samim seboj, kakor tudi delovanju oz. sodelovanju s sorodnimi dušami in ko najde pot do simbioze s tistimi, ki jih čuti v svojem srcu, je pot lažja. Indigo otroci niso nič drugega, kot inkarnacija Božje popolnosti v vsakem posamezniku, ki se zrcali v našem vsakdanjem delovanju in sodelovanju, saj ko se prepoznamo kot Božje bitje, nam nobena pot pomoči tistim, ki jo potrebujejo, ni več tuja. Indigo otroci prepoznajo potrebe tistih, ki nimajo stika s samim seboj in jim neprestano kažejo pot k svojemu srcu in iščejo pot simbioze in miru v vsakem poslanstvu prepoznati se kot Božje bitje.
Ko se duša šola v vseh svetovih, ki jih potrebuje za uresničitev svojega poslanstva, takrat se prepozna kot jedro Božje popolnosti in se najde v delu na sebi kot družbeno koristna in prepozna svoje poti. Kadar se te poti ločijo od optimalnih, takoj skrenejo zopet na pot popolnosti in notranjega miru. Popolnost je, ko smo v stiku s seboj, ko damo delo na sebi, samosprejemanje, odpuščanje in sprejemanje vseh in vsega na prvo mesto. Takrat se lahko prepoznamo kot Božje bitje in nam pot pomoči ubogim in revnim ni več tuja.
Bistvo človeštva je v simbiozi, notranjemu miru in ko vsakdo uresničuje svoje poslanstvo z Božjo podporo, se lahko prepozna kot družbeno koristna oseba in se lahko prepusti notranjemu miru in notranjim usmeritvam. Notranje usmeritve nas vračajo na pot notranjega miru, samosprejemanja in vsega, kar si želimo v svojem srcu, saj srce nas vrača na pot popolnosti.
Kako se prepoznamo kot indigo otrok?
Stvari nam ne grejo toliko na živce kot ostalim. Predčasno opustimo stvari, ki nas ne osrečujejo.
Se znamo zazreti vase in najti pot sodelovanja in notranje usmeritve. Znamo najti pravo pot, čeprav nas drugi usmerjajo drugam. Znamo poskrbeti zase na povsem pravilen način, se ne kregamo za nepotrebne stvari in se znamo prepustiti notranjim občutkom.
Ravno notranji občutki so tisti, na katerih temelji transformacija človeštva in indigo, kristalni in mavrični otroci naznanjajo čas in prostor, ko bodo te lastnosti postale nekaj povsem vsakdanjega. Indigo otroci se torej šolajo na več nivojih preden se rodijo in v tem se razlikujejo od ostalih. Ti nivoji so vsaj trije na vsakem planetu. Ti planeti predstavljajo popolnost vesolja na vseh nivojih in vse dobre lastnosti vesolja se prenašajo prek njih v človeštvo. Niso povsem identični našemu, saj so popolni po svoji zgradbi, a na izgled so popolnoma enaki. Razlikuje jih edinole vibracija na kateri delujejo in ravno ta vibracija razlikuje duše, ki se šolajo na enem, dveh, treh ali vseh štirih planetih. Duše, ki še šolajo na vsaj dveh planetih imenujemo indigo otroci in prinašajo zavest vesolja na visokih vibracijah človeštvu. Duše, ki se šolajo na treh ali včasih celo štirih planetih, imenujemo kristalne in predstavljajo Božjo popolnost na vseh nivojih.
Zaenkrat so še redke, a sčasoma bodo preplavile naš planet in nadaljevale delo tistih, ki se trudijo za popoln razvoj človeštva. So pa še duše, ki se šolajo na vseh štirih planetih in celo njihovih podnivojih. Imenujejo se mavrične in prinašajo Božje obličje v vsakodnevno delovanje človeštva.
Popolnost človeštva je, ko prepustimo razvoj najbolj razvitim dušam in jih podpiramo v njihovem delovanju. Seveda jih ne moremo prepoznati dokler vladata napuh, tekmovanje in odtujenost eden od drugega. A prihaja čas, ki ni več tako daleč, ko se bodo stari sistemi rušili eden za drugim, saj ljubezen prinaša mir in spoštovanje in vse kar je v nasprotju z blaginjo človeštva se mora prej ali slej oddaljiti od vodilnih pozicij. Kdor vodi človeštvo v prepad, se mu po smrti ne piše nič kaj dobrega, saj zemeljski zakoni meljejo počasi, a Božja pravica ne pozna usmiljenja, ko nekdo namenoma škodi drugemu, mu obrača hrbet v težkih situacijah in ne najde prave poti do sebe in bližnjih.
