Marsikdo se vprašuje ali so duše prisotne le v ljudeh, ali so prisotne tudi v živalih?
Odgovor zahteva bolj kompleksno razlago, saj ravno v odgovorih najdemo, kaj je potrebno spremeniti v človeški zavesti, da lahko svet naredimo boljši.
Z razvojem našega planeta, so se duše naseljevale v vsa živa bitja in spoznavale zakonitosti na Zemlji. Gravitacija in gostota Zemlje sta zelo izčrpavajoči za duhovne energije, zato jim je bivanje olajšano ob ustrezni energetski podpori zemeljskih živih bitij. Z duhovnim razvojem duš, se je njihovo bivanje usmerjalo le na tista živa bitja, v katerih so duše lahko napredovale. Tako so bile duše prisotne samo v ljudeh in živalih. Z razvojem, so bile duše le še v nekaterih živalih, najdlje v delfinih in samorogih, zato se tudi določene duhovne energije imenujejo po njih in prevajajo ženski del ljubezni v Devinskem kraljestvu. Danes pa ni več duš, ki bi se še lahko duhovno razvijale v telesih živali. To je ena plat zgodbe, zakaj duše niso več prisotne v živalih.
Druga je potekala vzporedno s prvo in sicer je to dominanten odnos človeka do drugih živih bitij. Bog ljubi vsa živa bitja in jim daje moč in dostojanstvo. Razvoj človeštva pa se odmika od sprejemanja vseh živih bitij, sebi enakim. Naš odnos do živali, ki postanejo naša hrana, je katastrofalen, saj le te trpijo neživljenjske muke, da so naša hrana. Na koncu prehranjevalnih navad, človek ne pozna usmiljenja do sebi bližnjim, kadar je ogrožen njegov interes.
Filozofija ni samo ljubezen do živih, ampak tudi do znanja o živalih, ki jih dnevno pojemo. Vegetarijanstvo ni prava pot za vse, ki ljubijo meso, a je pokazatelj narodne zavesti o sprejemanju živali kot sebi enake. Marsikje je zavest na dokaj nizki ravni, ker ne sprejemamo blagostanja, ki nam ga Bog nudi v naravnih zakonih narave in samega Boga, kot del Božjega poslanstva, ki ozavešča Božjo voljo o sprejemanju Boga v vseh živih bitjih, kot sebi enake.
Bog ljubi živali in jim daje moč za dostojanstveno smrt na svojem koncu prehranske verige kot potrošni material, ki jim jemlje dostojanstvo življenja sebi enakim. Duše ravno iz tega razloga v njih niso prisotne, saj ne morejo napredovati v telesu, ki ni in ne bo drugim enako. In to je druga plat te zgodbe. Je pa še tretja in četrta…
Naše duše so povezava z Bogom in duhovnim svetom. Naše misli so ojačane z energijo naše duše in tako ustvarijo povezavo z duhovnim svetom. Misli so ustvarjalne in sprožajo določeno reakcijo. Če so misli oz. prošnje za duhovno pomoč pravilno usmerjene, pridejo do najvišje hierarhije našega duhovnega vodstva in tako uspemo ustvariti optimalno duhovno pomoč. Če bi bile duše še zdaj prisotne v živalih, si lahko zamislite, kakšna zmešnjava bi vladala v duhovnem svetu, ob nešteto mislih živalih, ob prej omenjenem našem ravnanju do njih… Domači ljubljenčki, predvsem psi, prevzamejo energijo lastnika in čutijo energetsko pripadnost do lastnika, tako se marsikatere lastnosti lastnika prenašajo na psa.
