Ko pogledamo v kaos, vidimo da tam ni ničesar.
Kaos je čas brez trajanja, prostor brez časa in čas brez prostora. Odkriva neznanje, nesamosprejemanje in ne zna odpuščati. Je pot med samosprejemanjem, odpuščanjem in notranjo močjo. Se ne spreminja s časom, ampak z dejanji. Prinaša nova spoznanja življenja. Je nered brez smisla. A vse stvari imajo svoj smisel in svoj namen.
Če se ne sprejemamo in odpuščamo, se notranja pot zapira in pademo pod vpliv zunanjih dejavnikov, ki pa niso del naše poti. Zato se moramo postaviti zase, dati sebe na prvo mesto in se sprejeti. Vsakdo je to kar je in prej ali slej moramo to sprejeti, kajti to je namen življenja.
Vsi imamo različne poti do svoje popolnosti. Če se ne uzremo vase, jo iščemo zunaj sebe oziroma v svoji zunanji samopodobi, ki pa ni enaka notranji podobi, torej našemu bistvu in odmikamo se od svoje resnice.
Resnica, pravičnost, kozmični red in harmonija vzdržujejo stanje brez kaosa, ki bi nastopil, če bi se kozmični red in ravnovesje porušila. A to je zopet samo šolanje, saj nas resnica odmika od napačnih poti.
Kdor pozna pot, pozna tudi cilj. Cilj se odmika, ko gremo po napačnih poteh in življenje lahko postane mora. Vendar pa ta kaos niti ni kaos, saj ko se stvari podirajo in obupujemo, se vseeno samo dela red, ki se zrcali najprej v notranji samopodobi, kasneje pa tudi v zunanji.
Odpuščanje je pot do naših ciljev, ko se sprejmemo in damo ves napuh v svetlobo ter damo ljubezen do sebe na prvo mesto. Kdor se ne sprejema, mu ni mesto v Božjem srcu in išče poti v napačnem času in prostoru.
Matrica je projekcija možnih rešitev oz. razpletov. Od odločitev se menja časovno zaporedje. Manj razvite duše se razvijajo v manj različnih dimenzijah in imajo manj možnosti izbir. Vsaka izbira se knjiži v spomin v notranjem jedru in prinaša spremembe v človeški zavesti. Zavedanje je edina prava pot človeškega razvoja, saj nas postavlja na realna tla samorazvoja.
Trenutna moč človeštva je na zelo šibki ravni, zato moramo spremeniti matriko svojega delovanja. Iz najvišjih duhovnih nivojev, ki so nam dostopni, moramo črpati svojo moč in jo uporabiti za samorazvoj skozi odločitve sprejete na najvišjem nivoju svojega duhovnega vodstva. Te odločitve dobivamo kot prebliske, kot sporočila, kadarkoli, ko smo v stiku s seboj in svojim višjim jazom. Pomeni sprejemamo sporočila kot nekaj neizbežnega in kot edino pravo pot.
Potem se začne vsakemu posamezniku sestavljati pravljična pot njegovega samorazvoja. Celična zgradba telesa se spremeni, ko verjamemo vase in črpamo moč iz višjih dimenzij. Te se odmikajo, če se ne poslušamo in če se ne sprejemamo.
Ko verjamemo vase, tudi Bog verjame v nas in nam da delček svoje popolnosti, da ga uporabimo, ko smo v stiski in ko ne najdemo pravih poti. Tudi če se takrat poslušamo, je razum in srce preveč razklano in vsak tišči v svojo smer.
Matrika nam odpira nova čustva, saj stvari dojemamo drugače, kot dejstva in neizbežno pot prihodnosti. Kar tlačimo vase oz. se zapiramo vase, takrat se zapira pot našega samorazvoja in nas oddaljuje od naših ciljev. Ko pa se sprejmemo, pokažemo pot tudi drugim in jih usmerjamo po poti ljubezni in samosprejemanja.
