Nič ni večnega, vse se vsak trenutek spreminja. Ko se odločimo za novo pot, tisti trenutek nam na pot stopijo novi ljudje, nove preizkušnje in težave, skozi katere rastemo in se duhovno razvijamo.
Naš duh je simbioza s celotnim Božjim stvarstvom. Vsak trenutek nam prinaša kar potrebujemo. Stvar je čisto preprosta. Ko potrebujemo šolanja, pridejo sama od sebe v obliki dogodkov, ki nas spreminjajo. Ni dovolj beseda ali nasvet, ampak moramo na svoji koži občutiti vse, kar potrebujemo, da določene stvari ponotranjimo in jih sprejmemo kot dejstvo.
Drugače iščemo bližnjice. Samozadostnost ni nekaj enostavnega, predstavlja vse potrebne temelje naše samozavesti in notranjega miru. Dosežemo jo samo z delom na sebi in učenjem v vsaki težavnostni situaciji. Seveda se radi izognemo šolanjem a druge poti ni, če hočemo iti naprej. Bližnjice ravno tako ne prinašajo modrosti in so korak nazaj vedno, kadar hočemo nekaj doseči po lažji poti.
Lažja pot je, ko ne sprejemamo posledic svojih napak, hočemo na silo doseči nekaj kar potrebuje temelje in ne ugodimo osnovnim pravilom našega samorazvoja. Postavljanje temeljev, ki so bistveni, da je neka zadeva ali naš napredek vsaj v nekem smislu trajen in sicer v tem, da se ne vračamo nazaj in tako nazadujemo. Vračanje v preteklost ima še druge nezaželene učinke, predvsem izgubljamo stik s seboj in se ne odpiramo novim znanjem in spoznanjem.
Ko hočemo doseči notranji mir, ki je popotnica vsakega trajnostnega razvoja, moramo razrešiti vse pereče probleme. Zagotoviti zdravje tako, da ne delamo preveč napak. Prehranskih in čustveno miselnih. Tako si zagotovimo eksistenco na zadovoljivih temeljih s pravimi odločitvami.
Ravno odločitve so tiste, ki nas peljejo korak naprej vedno kadar so prave in sprejete s srcem. Ne zanašajte se na druge. Vsakdo večinoma deluje iz svojih interesov ali pogledov na svet. Redko kdo vas usmerja na pot vašega samorazvoja.
Zanašajmo se nase, na svoje notranje občutke, delajmo v javno dobro in uspeh ne more izostati. Vsako dobro delo se poplača. Ne sicer v taki obliki kot je bilo narejeno ampak taki, da zagotavlja naš napredek in razvoj.
Če čakamo, da nekdo uredi naše življenje, se bomo prej postarali kot to dočakali. Vsak se edino sam odloča o svojem življenju in poti določa po preteklih izkušnjah. Ravno dejanja so tista, ki štejejo. Neuspeli poskusi raznoraznih idej in propadlih projektov nas samo šolajo, kje je naša pot notranje trdnosti in poguma. Bližnjic ni. Usmerite se v svoje srce, izhajajte iz sebe, v sebi najdite mir in potrebno moč za spremembe.
Ne odnehajte po začetnih težavah. Neuspeh je, ko v sebi ne najdete volje, moči in poguma najti pravo pot sprememb. Naj si včasih še tako nekaj želimo, uspeha ne bo dokler ne sprejmemo sebe kot celoto potrebno za svoj delček popolnosti in razuma, ki nas postavlja na realna tla. Torej sanjarjenje in nerealne želje, ki nimajo stika oziroma podlage za naš samorazvoj opustimo takoj, ko pridejo sporočila o naši nerealnosti oziroma nezmožnosti izpeljati nek projekt do konca.
Zato bodimo na realnih tleh, najdimo ljudi, ki nam lahko s svojim vzorom in zgledom odprejo marsikateri pogled na simbiozo duše in telesa, ki je potrebna v nas samih, da uresničimo svoje želje, ki imajo možnost samouresničitve.
Odprimo svoje srce pogumu in uravnovesimo svojo energijo z zdravimi načeli svojega napredka. Samosprejemanje je pot potrebnih sprememb do naše notranje umirjenosti. Zaželjena je na temeljih vere vase in notranje želje ugajati sebi, ne drugim.
Ko se sprejmemo kot celoto, napuh odide. Ko pa zaznamo notranjo moč in postanemo vzor drugim s svojo ljubeznijo, tako do sebe kot ostalih, lahko sprejmemo vse, ustavimo tokokrog večnega nezadovoljstva in tako ustvarimo pogoje za še višjo stopnjo našega delovanja.
Brez odpuščanja ne gre. Spustite svoje zamere saj mir pride le, ko znamo odpustiti še najmanjšo napako. Kar nas moti na drugih, so po navadi naši napačni pogledi na življenje in kažejo pot potrebnih sprememb, da se ustalimo na poti potrebnega samonapredka skozi predelovanje vsega kar nas moti. Ko smo eno s seboj najdemo pravo pot miru že v sebi in je ne rabimo iskati zunaj sebe.
Pozdravljava vas Jezus in Marija in vam želiva veliko uspeha na poti vaših sprememb. Vedno sva na poti teh sprememb v vaših srcih, ko je to potrebno.
