Ko se pogledamo v ogledalo, uzremo svojo fizično podobo. Duša ponazarja izlitje Božje energije v vsakega posameznika. Naš duh predstavlja našo vsemogočnost, ko se zlijemo s svojo notranjo samopodobo in damo ljubezen do sebe na prvo mesto. Duh ponazarja notranji mir in ravnovesje v vsakdanjem življenju.
Ko se obrnemo vase in v sebi začnemo iskati rešitve vseh nastalih težav, se naš duh poveže z našo notranjo zavestjo in nam nudi optimalne rešitve v simbiozi delovanja duhovnega sveta, katerega pomoč priteka nezavedno preko naše duše v našo notranjost, nas izpopolnjuje v vsakem trenutku naše notranje zavesti, nam daje moč in pogum za reševanje nastale situacije, kakor tudi prispeva k odpravi notranjega nemira. Le tega povzročimo z odmikanjem od sebe in svojega notranjega miru z nenehnim ustvarjanjem situacij, ki nas oddaljujejo od samega sebe, kakor tudi samosprejemanja v vseh okoliščinah našega vsakdanjega bivanja.
Notranji mir je popotnica do notranje moči, ki se nam odmika, če ne verjamemo vase in v moč naše duše, ki nas na vseh nivojih povezuje z duhovnim svetom, od koder priteka naša duhovna pomoč, ko si jo zaslužimo ali želimo vzpostaviti stik s samim seboj. Kajti nismo samo telo ali duh, smo veliko več, ko se začnemo zavedati enosti vesolja in enosti s samim seboj in se začnemo odpirati vsesplošnim resnicam vesolja. Takrat nas naš duh, ki predstavlja simbiozo duše in telesa, usmerja po poti poguma do najvišjih resnic vesolja, ki jih lahko odkrijemo v samem sebi, ko smo zreli za popotovanje vase, v skrite globine samega sebe in v sebi odkrijemo tiste zapise notranjega jedra, ki nas vse povezujejo med sabo. To je pot do enosti s samim seboj, kakor tudi z vsemi in vsem, kar nas obkroža.
Enost s samim seboj je pot notranje preobrazbe in sprejemanja samega sebe tako v notranji kot zunanji samopodobi, ki nas povezuje s celotnim vesoljem, tako v mislih, kot tudi čustvih, saj, ko smo eno s samim seboj, se začnemo zavedati enosti vesolja in lahko to enost prepoznamo tudi v sebi.